[ Pobierz całość w formacie PDF ]

ci na 0 klepetajoãih plohih in pokali z biãem, oni pa so
spet in spet kukali skozi reÏí. V voja0 nici je trobila tro-
benta kakor po konãani bitki, oni pa so podrsavali z
dlanmi po deskah, ko so prislanjali lica k njim. In Lojz-
ku je 0 lo na jok, ker prav gotovo v gledali0 ãu ne bo pred-
stave, na kateri bi bil moral nastopiti. Kakó naj bo pred-
stava sredi poãrnelih zidov in pod zoglenelimi tramovi!
In on, ki si je bil sam stesal leseno sabljo in jo nato po-
gladil s ko0 ãkom stekla in 0 e s steklenim papirjem. Takó
je stal ob plotu in bi bil rad 0 el iskat papirnato ãepico in
sabljo med ogorke pogori0 ãa; a se ni premaknil, samo
slino je poÏrl in topo gledal predse.
A vendar niso smeli izgubljati ãasa, ker so morali do-
mov, da napi0 ejo nalogo. Solarãki so in uãiti se morajo.
68
KRES V PRISTANU
BESeDA
Takó se uãijo, da je najznamenitej0 i rudnik za cinober
na Slovenskem in to v Idriji. Da se iz cinobra pridobiva
Ïivo srebro. Da je to tista tekoãa kovina, ki je v toplo-
meru in tlakomeru. In takó se uãijo o vroãini in o letnih
ãasih. Pozimi je zemlja uboÏna in burja piha. Na spo-
mlad so bele maãice na vejah in tudi morje menja barvo.
Pa se 0 e uãijo, da so nekoã ljudje prebivali v skalnatih
duplinah, da so si odevali telo s koÏami divjih Ïivali. In
da so prebivali celó v stavbah na kolih. A potem se je
ãlovek razvil in zdaj stanuje v visokih, petnadstropnih
hi0 ah. Stari Slovenci pa so bili silni voj0 ãaki, ko so pri0 li
vse do obale Jadranskega morja. In 0 e potem so bili zelo
juna0 ki, ko so se bojevali z divja0 kimi Turki, samo da je
bilo Turkov veliko in so ropali in morili in poÏigali kar
vsevprek.
In Danilo je vstal:
»Moj oãe je rekel, da so fa0 isti slab0 i od Turkov.«
»Zakaj?« je vpra0 ala uãiteljica.
»Ker so zaÏgali Narodni dom.«
Njihova uãiteljica je mlada in ji je ime Anica. Potrta je
in oni je zdaj niã ne jezijo. Saj jo tudi drugaãe bolj malo,
ker je dobra kakor njihova mama, a zdaj so 0 e bolj prid-
ni.
»Odprite knjigo na dve sto sedemindajseti strani,« je
rekla gospodiãna Anica.
In strani so za0 umotale.
69
KRES V PRISTANU
BESeDA
»Beri ti,« je rekla Danilu.
Takó je Danilo bral: »Letni ãasi.« To je bil naslov. Po-
tem vse kakó je s pomladjo in poletjem. In kakó je na
jesen in ob zimskem ãasu. Pa o mrazu in burji, ki je ka-
kor huda ura, in se zdi, da bo kmalu konec sveta.
Potem je Danilo molãal, uãiteljica pa je sedela za ka-
tedrom in je bila zami0 ljena in ni niã rekla. A nazadnje
se je kakor predramila iz Ïalostnih misli.
»Si prebral?«
»Da,« je 0 epnil Danilo.
In jo je gledal in tudi ves razred jo je gledal in ãakal.
»No torej,« je rekla gospodiãna Anica. »Kaj pride, ko
je zime konec?«
»Pomlad!« je vzkliknil razred.
»Takó je,« je rekla. »Pomlad.«
In spet je bila zami0 ljena.
»Da, pomlad,« je spet rekla ãez hip. »Pozimi imamo
najdalj0 o noã, a potem bo pri0 la pomlad.«
Oni pa se spra0 ujejo, zakaj pravi »potem bo pri0 la po-
mlad«, ko pa je pomlad Ïe prisla in je Ïe poletje, ker so
platane pred 0 olo vse ko0 ate, da ni videti na cesto. In
tudi si mislijo, kakó di0 ijo na gmajnicah akacije, ko je
pomlad, a oni vseeno pozabijo na drevje in gledajo,
kako vleãe majhen vlaãilec parnik v luko, medtem ko na
starem svetilniku meÏika zrcalce v soncu in prihajajoãi
parnik mu odgovarja z drugim zrcalcem.
70
KRES V PRISTANU
BESeDA
»Gotovo, pomlad,« je 0 e rekla gospodiãna Anica.
Ne, ne razumejo, o kateri pomladi pravi, a vendar so
zadovoljni, ko potem spet berejo v berilu, da so se stari
Slovenci juna0 ko bojevali s Turki, ki so jim zaÏigali hi0 e.
Pa se spomnijo, kako pi0 e v Novem rodu, da je kraljeviã
Marko Turkom vsem po vrsti odrezal glave s sabljo da-
ma0 ãanko, in to je zanje kdo vé kakó vendar tudi v zvezi
s koncem zime in s prihodom pomladi gospodiãne Ani-
ce.
71
KRES V PRISTANU
BESeDA
7
akó sta Evka in Branko poãasi pozabljala na Mici-
Tne zgodbe, na tisto maãeho, ki je zaÏgala hi0 o, da bi
deklica v nji zgorela. Mici je seve 0 e pripovedovala, a
zdaj ni bilo veã takó kakor prej. Zdaj sta jih sanjala po-
noãi, tiste pravljice, in ko sta se prebudila, sta videla, da
so bile pravljice prej zelo drugaãne. Dosti dosti lep0 e so
bile, prej.
Mici pa je bila 0 e zmeraj Ïalostna in oni niso vedeli
zakaj. Seve, mami je pravila Mici, da je stric tiran in se- [ Pobierz całość w formacie PDF ]